Mediteranski krožnik


Koristni nasveti

Čas branja 5 minut


Mediteranski način prehranjevanja nas varuje pred razvojem bolezni srca in ožilja, znižuje krvni tlak in LDL-holesterol, ugodno vpliva na zmanjšanje in ohranjanje telesne mase, preprečuje nastanek presnovnega sindroma, sladkorne bolezni tipa 2 ter nekaterih vrst raka.

Za tradicionalno mediteransko dieto je značilen visok vnos zelenjave, sadja, oreščkov, stročnic, žit in polnozrnatih izdelkov ter nizek vnos rdečega mesa, mesnih izdelkov, sladkarij ter predelanih živil z visoko vsebnostjo sladkorjev in maščob. Pitje vina je splošna značilnost, vendar le v zmernih količinah in vedno ob hrani. Količina skupnih maščob je zelo visoka, predvsem na račun oljčnega olja, oreščkov in mastnih rib. Razlog, da prebivalci uživajo ribe v zmernih količinah, je tudi bližina morja.
Dokazano je, da se z mediteransko dieto lahko zdravi bolezni srca in ožilja, sladkorno bolezen tipa 2, debelost in nekatera rakava obolenja.

Pri mediteranski prehrani kar polovico krožnika zavzema zelenjava, ki jo priporočajo tako surovo kot kuhano. Drugo polovico si delijo tri skupine, in sicer 1/6 beljakovinska živila živalskega izvora, pri čemer najpogosteje priporočajo uživanje mleka in mlečnih izdelkov, po pogostosti sledijo ribe in jajca ter redkeje meso. Naslednjo 1/6 površine krožnika zasedajo živila, bogata z rastlinskimi beljakovinami, kot so stročnice, ki jih priporočajo kot pogosto zamenjavo za beljakovinska živila živalskega izvora, ter semena ali oreščki, ki se jih priporoča vsaj eno porcijo na dan. Zadnjo 1/6 površine krožnika predstavlja skupina škrobnih živil, kot so žita, kaše in krompir. Na krožniku je simbolično narisana tudi žlica oljčnega olja, ki ga predvsem kot ekstra deviško oljčno olje uporabljajo tako za pripravo jedi kot dodatek jedem.

Obrok naj vedno spremlja kozarec vode, ki bo pomagal zadostiti potrebo po zadostnem dnevnem vnosu tekočine, saj naj bi pretežni del zadostili prav s pitjem vode in le občasno s pitjem sadnih sokov in gaziranih pijač. Ob obroku se priporoča tudi sadje, ki predstavlja izbiro sezonskega sadja kot dobre izbire namesto sladice (MED DIET – Mediterranean Diet and Enhancement of Traditional Foodstuff, 2015).





1= neuporabno, 5=uporabno
Avtor: doc. dr. Mojca Stubelj in doc. dr. Tamara Poklar Vatovec, UP FVZ  

Projekt omogoča:

Partnerji projekta:

Projekt »Podaljševanje delovne aktivnosti in zmanjševanje odsotnosti z dela v KRZS – STAR-VITAL: Združeni ukrepi za vitalnost starejših delavcev«. Naložbo financirata Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada ter Republika Slovenija, in sicer Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Naložba se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 – 2020, v okviru 8. prednostne osi: »Spodbujanje zaposlovanja in transnacionalna mobilnost delovne sile«, 8.3. prednostne naložbe: »Aktivno in zdravo staranje«, 8.3.1. specifičnega cilja »Podaljševanje in izboljšanje delovne aktivnosti starejših, vključenih v ukrepe«.